Jurij Humar je bil rojen 14. aprila 1819 na Vodicah nad Kamnikom. Šolal se je v Kamniku, Karlovcu in Ljubljani. Po maturi je stopil v bogoslovje in "pel" novo mašo v Mekinjah, star 28 let.  

Svoje nenavadne moči in sposobnosti, ki si jih tudi sam ni znal popolnoma razložiti, je uporabljal po pameti in vesti. Uporabljal je več vrst zdravljenja; najpomembnejše in najuspešnejše pa je bilo njegovo zdravljenje z magnetizmom, z lastno močjo. Uspešno je bilo tudi njegovo hanemansko zdravljenje (danes homeopatija).  

Da bo človek zdrav, naj tole uporablja, je dejal:

1. Uživaj z mero, pa vendar izdatno zdrave jedi.

2. Glej, da se ne prehladiš.

3. Pazi, da se ne udariš.

4. Varuj se, da se strupa ne nalezeš.

5. Varuj svoje srce jeze, strahu in žalosti.

6. Bodi zmeren v vseh dejanjih. 

Bil je tudi zaveden Slovenec, saj je v enem od pisem zapisal: "Sveta vera je dar božji; zato pa Slovenci delamo, da mora biti v cerkvi, v šoli in pisarni slovenski jezik. Če bo vladal v pisarnah, šolah in uradih nemški jezik, kakor do zdaj, bo ošabni Nemec zmeraj med nas prihajal in vero pačil…".  

Pričevanja govorijo, da je Humar neki obupani materi natančno povedal, kje v Ameriki se nahaja njen izgubljeni sin, kaj dela, kako se mu godi in kdaj bo prišel domov.  

Čeprav denarja ni preveč maral, je neki revni ženski povedal prave loterijske številke. Zadela je več tisoč goldinarjev in s tem denarjem povrnila dolgove, ostanek pa odnesla v samostan in postala redovnica.  

Namagnetil je koščke kruha ali papirja in jih delil bolnikom, ki so jih jemali kot zdravilo.  

Primskovški gospod je neki ženski magnetiziral srajčko za otroka, ki je bolehal za hudo božjastjo. Ko je mati hčerko oblekla v srajčko, je božjast prenehala. Hči je bila za vedno ozdravljena, bolezen se ji ni nikoli več povrnila.  

Čudodelnik s Primskovega je imel takšno moč, da je pomagal tudi živalim, izkazal pa se je še posebno v boju proti naravnim nadlogam: podganam, kačam in drugemu.  

Pokopan je ob cerkvi na primskovškem pokopališču. Ljudje, ki prihajajo na njegov grob, so še vedno trdno prepričani, da celo iz groba veje skrivnostna moč čudodelnika s Primskovega.  

Vir: Pod primskovško lipo, Raziskovalna šola, Primskovo, 2.10. - 4.10. 1997